Dobra rutina – srečna družina

napisal/a enasamamama

Razumevanje tranzicije iz maternice

Zaprite oči in si zamislite, da ste v mirnem okolju, kjer ni ne prehladno, ne pretoplo, nikoli niste lačni in sploh ne veste kaj lakota je, ni nobene močne svetlobe, le različni odtenki teme in nobenih glasnih zvokov, le bitje srca, občasni zvoki presnove hrane in priglušen glas mame. Z lahkoto prehajate in stanja zavesti nazaj v spanec in obratno, ker so vse vaše potrebe konstantno zadovoljene. Gibanje je novo in zabavno, ker ne čutite gravitacije je prav tako zelo enostavno, ne morete se udariti ali poškodovati in ob vsakem odrivu čutite mehki dotik. Počutite se kot da vas nenehno nekdo drži v naročju in skrbi za vas. Ni nobenih presenečenj, vsak dan pride in mine lahkotno in miru. Takšno je življenje v maternici.

Naenkrat… vas dajo v neko novo, čudno okolje. Vsako novo okolje s sabo prinaša spremembe v vonju, zvoku, temperaturi in svetlobi. Ni več tistega občutka »utesnjenosti« kot je bil v maternici, zato se vaše telo občuti izgubljeno, gravitacija je vaš nov sovražnik – vsak gib pa zahteva veliko več energije. Vaše potrebe niso takoj zadovoljeno in zdi se, da noben pravzaprav ne razume kaj potrebujete. Prvič v življenju občutite lakoto, toploto in hlad. Cel čas ste izpostavljeni nepredvidljivim zvokom in svetlobi, kar je lahko veliko preveč vznemirljivo in precej moteče, sploh kadar želite zaspati. Ne veste kaj lahko pričakujete, ker življenje ni nič podobno varnemu zavetju maternice. Pogrešate poznane zvoke, vonje, okuse in nenehno bližino mame.

Področja sprememb

Prehod iz enega stanja v drugo se ne zgodi čez noč, zato so prvi tedni in meseci življenja izjemno pomembni za otroka. Spremembe se dogajajo na 3 različnih področjih.

1. Fiziološke spremembe

Takoj po rojstvu novorojenček zajame svoj prvi dih, kar sproži neodvisno delovanje pljuč. Nič več prejemanja kisika čez posteljico. Temperature telesa več ne uravnava plodovnica, zato otrok potrebuje pomoč iz okolja. Z izločitvijo mekonija se sproži delovanje prebavil. Delovati prične tudi imunski sistem.

2. Senzorične spremembe

Vid – otrokov vid se v prvih nekaj urah in dnevih drastično spreminja, črno beli orisi so vidni veliko bolj jasno in čeprav so ostale stvari še meglene, do konca prvega tedna otrok prepoznava mamin obraz.

Sluh – res je, da otrok sliši že v maternici, ampak zvoki v maternici so pridušeni in jih sliši kot beli šum, zato je dobro, da so prvi tedni zelo tihi in mirni.

Vonj – novorojenčki imajo izrazit čut za vonj, kar jim pomaga pri prepoznavanju mame. Vonji sprožajo emocionalne odzive enako kot pri odraslih (babičini piškoti pa to?). Mamin vonj pomirjajoče vpliva na otroka.

Okus – otroci izven maternice preferirajo sladke okuse, saj je tudi materino mleko sladko.

Dotik – pod dotik ne mislim samo dotik otroka, ampak prav tako bolečino in temperaturo. V maternici neprekinjen občutek dotika nudi občutek varnosti in daje oporo in omejitev pri gibanju. Zunaj maternice dotik ni stalnica, občutek temperaturnih sprememb in pritiska pa je nekaj na kar se je potrebno navaditi.

Gravitacija – gibanje ni več tako lahkotno in enostavno, saj se ob rojstvu soočimo z gravitacijo. Pri gibanju v skladu in proti gravitaciji otrok krepi mišice in razvija ravnotežje.

3. Emocionalne spremembe

Pogosto se zanemari čustvena sprememba. Prvim trem mesecem otrokovega življenja rečejo tudi četrto trimesečje. Čeprav se mamice 9 mesecev pripravljamo na dojenčka, dojenček nima teh priprav, zato je zanj ločitev vedno zelo stresna. Da negujemo navezanost otroka in ga čim manj izpostavljamo stresu je priporočljivo, da ga ima mamica pogosto v naročju.

Če potegnemo črto se življenje v maternici od življenja po porodu razlikuje po – PREDVIDLJIVOSTI. Vse kar se odvija v maternici je varno in predvidljivo, takoj po porodu pa je vsak dogodek, prostor, zvok, vonj – stresor za otroka, zato je pomembno da v zgodnjih letih otroku oblikujemo rutino.

Prednosti izvajanja rutine

Izvajanje in upoštevanje rutine ima veliko prednosti za otroka:

  • S tem ko se otrok nauči kaj pomeni določena aktivnost, se lahko nauči tudi kaj sledi. Npr. če dojenček leži nag na previjalni mizi in sliši šumenje vode, lahko predvidi, da sledi kopanje, kar mu nudi občutek varnosti.
  • Predvidljivost in rutina preprečujeta preveč intenzivno stimulacijo in posledično lahko omejita ali odpravita kolike.
  • Sledenje rutini pomaga otroku pri razumevanju časovnih okvirjev. Razumevanje, da se vsaka aktivnost začne in konča prav tako pomaga otroku pri obvladovanju stresa. Npr. če otrok ne mara previjanja, ampak ve da potem sledi igra – bo zaradi navdušenja toleriral previjanje.
  • S ponavljanjem rutine spodbujamo otrokov razvoj in učenje. Npr. čez nekaj časa bo otrok začel sodelovati pri preoblačenju, ker bo vedel kako natanko to počnete.

Prednosti za starša:

  • Vključevanje svojih dejavnosti – če imate organizirano rutino, lažje organizirate svoje dejavnosti.
  • Prepoznavanje vzroka za jok/nemir (npr. jok pred časom za spanje).
  • Čas ob otrocih med previjanjem, hranjenjem, podiranjem kupčkov in vozičkanjem mineva zelo hitro in pogosto ne utegnemo izvajati stimulacijske in razvojne aktivnosti. Če imamo oblikovano rutino vse to izvajamo veliko lažje, saj imamo oblikovan časovni okvir za to.

Napake pri dojemanju rutine

  1. »Zaradi rutine otrok upravlja moje življenje.« – čeprav se zdi, da oblikujete rutino za dojenčka, je v resnici bolj v pomoč vam. Rutina pripomore k temu, da bo vaš otrok bolj miren, zadovoljen, prehod iz spanja v budnost in obratno pa bo za oba veliko bolj prijeten. Rezultat je srečnejši otrok in seveda posledično srečnejši starš.
  2. »Rutina onemogoča družabno življenje.« – če je rutina dobro planirana, vam omogoča, da še naprej živite normalno, družabno življenje brez, da dodatno vznemirjate otroka. Druženje lahko načrtujete v času spanja ali vozičkanja, kar ne bo povzročalo preintenzivne stimulacije.
  3. »Zaradi rutine se moj otrok ne bo mogel prilagajati spremembam.« – noben dan ni enak. Namen rutine ni preprečevanje prilagodljivosti, ampak varen in miren začetek življenja kar postavlja trden temelj za nadaljnjo radovednost in raziskovanje.

Moja izkušnja z rutino

Za mamice – ob začetku moje družinske poti sem se sama soočala s številnimi izzivi. Dejavnosti, ki so bile prej popolnoma samoumevne naenkrat več niso bile. Npr. osebna higiena – potrebovala sem več kot 1 mesec, da sem lahko prišla na vsakodnevno tuširanje. Hišna opravila… naenkrat več nisem uspela narediti nič. Ob uvedbi rutine si lahko privoščim normalno jutranje umivanje in make-up, zajtrk, kavico/čaj, obisk trgovine, kuhanje, pospravljanje, sprehod, če želim – gledanje televizije, opravljanje spletnih tečajev, med vikendi, ko imam tudi dragega doma si lahko privoščim tudi delo od doma. Poskusite biti realistične glede vaše morebitne rutine in vsa svoja opravila razdelite na dnevna in občasna (vsak dan se morete umit, nohte si režete občasno). Vsaj med enim dnevnim spancem si privoščite počitek… vem, da se vedno najde kaj kar mora bit narejeno, ampak tudi vi, vaše telo in um potrebujte počitek. Če načrtujete še delo od doma je rutina neizogibna.

Pri oblikovanju rutine ne pozabite na fleksibilnost! Tudi vaš otrok bo imel dobre in slabe dneve, zato bo potrebno rutino prilagajati. Majhni otroci se zelo hitro spreminjajo – to pomeni, da npr. spanci ali dremeži postanejo malo daljši in bo rutino potrebno spreminjati z rastjo in razvojem otroka.

Z ljubeznijo, Ena Sama Mama!

Morda ti bo tudi všeč

Pusti Komentar

Spletna stran uporablja piškotke! OK Več o tem

Zasebnost & Piškotki