Zakaj dojenčki jočejo

napisal/a enasamamama

Večinoma – ker imajo nekaj za povedat. Kot vsi mi, imajo tudi dojenčki svoje potrebe in čustva, na žalost pa je v prvem letu starosti njihov način komunikacije malo omejen, zato se izražajo z veščino, ki so jo osvojili najprej in to je jok. Pogosto jok dojemamo kot nekaj slabega ali pa kot težavo, ki jo moramo rešiti še isti trenutek, čeprav je v obojem nekaj resnice, si je potrebno jok interpretirati bolj kot način komunikacije, za katerega se pričakuje, da je vzajemna.

Jok lahko primerjamo s tenisom – vedno sta potrebna dva igralca, oba enakovredno sodelujeta v igri, udarjata žogico in pričakujeta njen povratek, pri čemer sta pozorna en na drugega. Pri komunikaciji veljajo enaka pravila – potrebna sta dva, ki med seboj delita informacije, dokler potreba po komunikaciji ni potešena.

Jok je torej prvi poskus vašega dojenčka, da bi začel pogovor z vami, vaš odziv pa bo oblikoval njegove zaznave in reakcije v prihodnje. S tem, da se odzovete na jok vaše male štručke, polagate pozitivne temelje za razvoj njegovega/njenega zgodnjega komunikacijskega modela.

Psihološki razvoj

Dojenčki prav tako jočejo, ker je odraščanje težko! Znanstveniki so ugotovili, da dojenčki po celem svetu, ne glede na raso, lokacijo, socialne pogoje ipd. največ jočejo med četrtim in šestim tednom starosti, gledano od PDP. Torej če je otrok rojen štiri tedne prezgodaj, bo dosegel ta »vrhunec« med osmim in desetim tednom. V tem primeru je jok razvojna komponenta, ki jo pripisujejo poskoku v rasti in zorenju živčnega sistema.

Pomembno je, da se zavedate – v tem obdobju dojenčki lahko jočejo brez posebnega razloga za to in lahko le malo storite, da bi jim pomagali. Lahko ostanete zvest soigralec tenisa in jim pokažete, da vidite njihovo stisko in ste zanje na razpolago po svojih najboljših zmožnostih.

Zgrešeni opozorilni znaki

Dojenčki jočejo, če se jim zdi, da ne razumemo kaj nam poskušajo »povedati«.

Nebesedna komunikacija

Čeprav smo že ugotovili, da je primarni način komunikacije pri dojenčku jok, že tako mali so vešči tudi govorice telesa, s katero nam sporočajo svoje potrebe. Te znake starši pogosto pripišejo tipičnemu gibanju dojenčka in jih posledično spregledajo.

Znake lahko po fazah razdelimo na zgodnje, srednje in pozne.

Na primer, zgodnji znaki za lakoto so: premetavanje, odpiranje ust, vrtenje glave. Premetavanje z lahkoto zamenjamo z navadnim gibanjem. Z odpiranjem ust dojenčki »vabijo hrano« 😊, saj še ne razumejo osnovnega koncepta hranjenja. Vrtenje glave je prirojena sposobnost dojenčka, ki mu pomaga pri iskanju izvora hrane. Lahko poskusite spodbuditi te reflekse tako, da dojenčka nežno pobožate po licu, če je lačen bo pričel odpirati usta in slediti vašemu prstu.

Srednje intenzivni znaki – ko je dojenček že zares lačen. To lahko prepoznamo s pretegovanjem rok in nog proti gravitaciji, intenzivnejšim gibanjem, sesanjem roke. Intenzivnejše gibanje je eden izmed znakov, ki ga že malo težje spregledamo, če pa ga, otrok začne iskati vir hrane v svojem najbližjem okolju in zato prične s sesanjem roke.

Pozni znaki – pri poznih znakih boste morda morali otroka najprej pomiriti in šele potem hraniti. Pozni znaki lakote so: jok, vznemirjeno gibanje in pordelost.

Kolike

Ena izmed opredelitev kolikov je: “Močna bolečina v trebuhu, ki jo povzročajo vetrovi ali neravnovesja v črevesju. Značilno predvsem za dojenčke.”. Številne raziskave pa so žal potrdile, da temu ni tako. Bolj primerno bi bilo kolike definirati kot večstranski izraz za jok in nemir v prvem letu življenja otroka.

Dejstva o kolikah:

  • So bolj značilne za večerne ure.
  • Začnejo se lahko z drugim tednom starosti, se okrepijo nekje pri šestih tednih in praviloma prenehajo ali pa se ublažijo z dvanajstimi tedni.
  • Pediatri za »diagnosticiranje« kolikov uporabljajo »pravilo treh«. V tem primeru otrok neutolažljivo joče 3 ure na dan, vsaj 3 dni v tednu, vsaj 3 tedne zapored.

Teorije izvora:

  • Vetrovi
  • Reflux
  • Četrto trimesečje
  • Alergije na živila
  • Sinaptični krči
  • Bakterijsko neravnovesje

(Kolikam bomo v prihodnje namenili celotno objavo).

Nekaj osnovnih razlogov zakaj dojenčki jočejo

Ker so lačni. Kadar dojenčki jočejo zaradi lakote, smo najpogosteje že zgrešili zgodnje in srednje opozorilne znake. Vsi smo že kdaj slišali, da moramo dojenčka hraniti na 3 ure. V primeru, da dojimo je to tudi maksimalen priporočljiv časovni razpon. Če dojenčka preredko hranimo lahko dobi zlatenico ali pa mu pade krvni sladkor, pri ženski se lahko zmanjša nastanek mleka in/ali pride do pojave mastitisa.

Nelagodje in bolečine. To lahko povzroči že sprememba temperature pri preoblačenju ali kopanju. Včasih je vzrok zelo težko ugotoviti, ampak sčasoma se boste uskladili z dojenčkom in ob izvajanju dnevne rutine lažje prepoznavali vrste joka in vzroke zanj.

Zobki! Ob rojstvu dojenčki imajo 20 zobkov, ki začnejo rasti med tretjim in četrtim mesecem starosti. Najbolj boleč del je, ko zobek predre dlesen, kar lahko traja tri do štiri dni in je otrok v tem obdobju lahko zelo nemiren.

Koža – dojenčkova koža je izjemno občutljiva in lahko različno reagira na mila, kreme, olja, kemikalije, toploto, mokroto, urin ipd.

… vetrovi, krči, nepodrti kupčki, poskoki v rasti.

Pretirana stimulacija, dolgočasje, frustracije

Za razliko od odraslih, dojenčki ne znajo usmerjeno upravljati s čutili, zato lahko hitro pride do preobremenitve. Na primer, odrasla oseba lahko gleda televizijo in se med tem pogovarja, dojenčki pa težko ločijo že naš govor in zvoke iz ozadja. Ker so njihovi čuti nenehno aktivni in se ne morejo sprostiti ob branju knjige, daljši kopeli ipd., se jim čez dan kopiči celotno dogajanje in doživljanje, kar lahko vodi do pretirane stimulacije. V tem primeru je značilno, da otroka zvečer težko uspavamo. Zaradi preutrujenosti in prenasičenosti, dojenček težko preide v mirno stanje.

Dolgočasje je nasprotno od pretirane stimulacije, v tem primeru se otrok počuti premalo stimuliran. Kaj to pomeni? Dojenčki se zelo hitro razvijajo in za razvoj je ključno, da je njihov dan razgiban in vključuje nove stvari. Dan lahko popestrite že s sprehodom zunaj, druženjem, igračko, spoznavanjem novih materialov ipd.

Otroci imajo zelo nizek prag frustracije, zato jih lahko ujezi že takšna malenkost kot je na primer to, da ne dosežejo igrače.

Poskoki v rasti – ste vedli, da v tem obdobju dojenček lahko zraste do 9mm na dan? V prvem letu starosti pa kar potroji svojo porodno težo? Za to fazo je značilna povišana potreba po hranjenju, manj spanja, nemirnost. Poskoki v rasti po navadi trajajo dva do tri dni, pojavljajo se med sedmim in desetim dnem, pri treh tednih, šestih tednih, treh mesecih, štirih mesecih, šestih mesecih in devetih.

Kaj storiti ko dojenček joče?

Najprej moramo oceniti situacijo. Najbolj optimalno bi bilo pomiriti dojenčka v najkrajšem možnem času z najmanj vloženega truda, žal pa to ni vedno mogoče. Upoštevati moramo okolico, v kateri je dojenček, njegov položaj v prostoru in uporabiti čimbolj nežen in miren pristop. Pomembno je prav tako, da smo sami mirni in imamo umirjen glas.

Če vzroka ne ugotovimo takoj, je smiselno poskusiti z izločanjem.  Najprej in najlažje je preveriti pleničko, nato ponuditi hrano, lahko da je čas za dremež, mogoče imate opravka z zobki? Ste sredi poskoka v rasti? Preglejte kožo in jo negujte v skladu s stanjem.

Kaj storiti če je vse od naštetega vredu? Včasih lahko tudi dojenčki imajo slab dan… poskusite lahko s spremembo okolja, petjem, sprehodom na svežem zraku, vožnjo v avtu, kopeljo, nosilko, pri čemer poskusite število dražljajev omejiti na minimum. Včasih se dojenčki tako poglobijo v lasten jok, da pozabijo zakaj so sploh začeli jokati, zato je vredno poskusiti tudi s preusmerjanjem pozornosti.

Kot mami, mi je najtežje poslušat jok moje male štručke, na mojo srečo, ga ne rabim velikokrat. Mamice, me to zmoremo. Bodite hitro odzivne na jok svojega otroka, pogosto je edina stvar, ki jo rabi – vaš topel in varen objem. Na žalost, še prepogosto mame poslušamo, da bomo razvadile svojega dojenčka. Ne vem, če je na tej točki smiselno poudariti, da do šestega meseca starosti otrok ima zgolj potrebe in ne želje, z zadovoljitvijo osnovnih potreb pa otroka nikakor ne moramo razvaditi. Kot samozavestna mama, lahko rečem da se bom odzvala na vsak jok moje dojenčice, tudi “jamranje”, ker sem rodila človeka s fiziološkimi, psihološkimi in mentalnimi potrebami, ne pa njenega prebavnega sistema.

Objavo posvečam moji osebni prijateljici Š.

Ena Sama Mama

Morda ti bo tudi všeč

Pusti Komentar

Spletna stran uporablja piškotke! OK Več o tem

Zasebnost & Piškotki